Anksioznost ali tesnoba – kaj je sploh to?
Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je po Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje (DSM-5, 2013) opredeljena kot pretiran strah in zaskrbljenost, ki traja več kot polovico dni v tednu, vsaj 6 mesecev. Pretirana skrb in strah se lahko kažeta pri številnih aktivnostih. Značilno je, da je intenziteta, trajanje in pogostost anksioznih občutkov v povezavi z določenim dogodkom nesorazmerno velika v primerjavi z realno verjetnostjo, da bi se le-ta lahko zgodil. Ob tem posameznik svojo zaskrbljenost in bojazen težko nadzira, zaskrbljene misli pa nenehno motijo pozornost in koncentracijo za vsakdanje aktivnosti.
Kakšni so znaki anksioznosti?
Posameznik, ki trpi za anksiozno motnjo to običajno občuti kot nemir, napetost ali kot da je na robu. Hitro se lahko počuti utrujenega. Občuti lahko težave s koncentracijo ali kot da ima »prazno glavo«. Lahko je razdražljiv ali ima težave s spanjem (težko zaspi, pogosto zbujanje, nemiren spanec). Lahko tudi občuti napetost v mišicah.
Anksioznost, zaskrbljenost in spremljajoči telesni simptomi lahko posameznika vodijo v veliko stisko in tesnobo, ki se lahko vsakodnevno odraža v socialnih stikih, na delovnem mestu in na drugih pomembnih področjih. Več o simptomih si lahko preberete tudi tukaj.
Osebe z Generalizirano anksiozno motnjo pogosto skrbijo vsakodnevne ali rutinske življenjske zadeve, kot so npr. zdravje družinskih članov, službene obveznosti, zdravje, finance, pa tudi manjše zadeve, kot so zamujanje na sestanke, gospodinjska opravila ipd.
V čem je torej razlika med vsakodnevnimi normalnimi življenjskimi skrbmi in anksioznostjo?
Prva razlika je v intenziteti skrbi. Skrbi, povezane z GAM so pretirane in značilno močno vplivajo na psihološko funkcioniranje posameznika. Po drugi strani vsakodnevne skrbi niso doživljane kot pretirane, temveč kot obvladljive. Posameznik jih je zmožen tudi odložiti, če se pojavi kaj bolj nujnega.
Poleg tega so skrbi v povezavi z GAM bolj vsiljive, konkretne, pospešene in povzročajo stisko. Trajajo dlje in se pogosto pojavljajo brez predhodnih opozoril. Več kot ima posameznik življenjskih situacij in okoliščin, okrog katerih ga skrbi, večja je možnost za razvoj Generalizirane anksiozne motnje.
Pomembno je tudi dejstvo, da vsakodnevnih skrbi običajno ne spremljajo telesni simptomi, kot so npr. nemir, občutek, da smo na robu ipd., medtem ko posamezniki, ki so razvili anksioznost poročajo o subjektivni stiski zaradi nenehne zaskrbljenosti in s tem povezanimi oteženimi medosebnimi odnosi in težavami na poklicnem ali drugem življenjskem področju.
Anksioznost – kako si lahko pomagamo?
Normalno je, da se posameznik lahko tako počuti občasno, saj se v življenju vsi soočamo s stresom, neprijetnimi dogodki in težjimi obdobji. Vendar pa je prekomerna in dlje časa trajajoča zaskrbljenost in stiska, ki jo posameznik težko nadzira in katera vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, lahko znak generalizirane anksiozne motnje.
Živeti z anksiozno motnjo je za posameznika lahko izziv. Stanje se lahko izboljša z zdravili, sploh pri težjih oblikah. V veliko pomoč je lahko tudi psihoterapija, kjer oseba lahko varno raziskuje svoje vzorce, svoja čustvovanja in vzroke za njih, ter postopoma doseže spremembe, ki vodijo v nove in bolj funkcionalne življenjske navade. Več o tem, kako psihoterapija poteka, si lahko preberete tukaj.
Poleg določenih življenjskih sprememb je v veliko pomoč učenje tehnik za spoprijemanje s stresom in pa uporaba sprostitvenih tehnik (meditacija, čuječnost ipd.).
Viri in literatura:
Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders of the American Psychiatric Association (Fifth Edition). (2013). Arlington, VA: American Psychiatric Association.
