Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja
Kdaj poiskati psihoterapevtsko pomoč?
Če čutimo, da nas premaguje stres, strahovi, depresivno razpoloženje, osamljenost, tesnoba ali anksioznost, da imamo težave v medsebojnih odnosih, da se nas lotevajo obolenja, ki nimajo organske podlage, da smo nezadovoljni sami s seboj ali se počutimo manjvredne, da smo doživeli panični napad ali pa nekaj hudega, kar je na nas pustilo posledice, je pravi čas, da poiščemo psihoterapijo.
Psihoterapija je lahko v pomoč tudi pri procesu osebne rasti, samospoznavanja in osebnega razvoja ter pri izboljševanju kvalitete življenja in odnosov.
Kaj lahko pričakujem od psihoterapije?
Terapevtski odnos nam omogoča, da začnemo misliti, čutiti, se vesti in zaznavati sebe na način kot ga pred tem nismo mogli. Med razgovori se tako lahko npr. pogosteje prebujajo čustva v močnejši obliki kot smo jih vajeni v vsakdanjem življenju. Vendar se jih s pomočjo terapevta naučimo ovrednotiti. Ko se mi spreminjamo, na nek način vplivamo na ljudi v naši bližnji okolici in včasih jih s tem presenetimo, zato se pogovarjamo tudi o naših odzivih nanje in o njihovih na nas. Psihoterapija je usmerjena v izboljšanje vašega počutja oz. v dosego ciljev, ki jih določimo skupaj.
Kako pogosta naj bi bila terapevtska srečanja?
Optimalno je, da srečanja potekajo enkrat tedensko, kar ponuja največ možnosti za doseganje željenih sprememb. V kasnejši fazi je lahko terapija vsak drugi teden (“vzdrževalna” terapija).
Kaj psihoterapijo dela učinkovito?
Vrsta raziskav potrjuje, da je ključni dejavnik psihoterapevtskega zdravljenja odnos med terapevtom in klientom, ki mu pravimo tudi terapevtska delovna aliansa (zveza, odnos). Tako klient kot tudi terapevt se morata v tem odnosu počutiti varna.
Kaj pa zaupnost?
Vse, kar se zgodi ali izgovori skozi terapijo ostaja zaupno.
Vsi podatki so zaupne narave in varovani skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, Ur. l. RS. št. 86/04, 113/05, 51/07, 67/07 in 94/07, razen v primerih, ko gre za zakonsko obvezno posredovanje suma o zlorabi in nasilju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini Ur. l. RS. št. 16/08 in 68/16, in 191. člena Kazenskega zakonika RS, Ur. l. RS. št. 50/12, 6/16, 54/15, 38/16 in 27/17 ter kadar obstaja dejanska nevarnost, da ste sebi ali komu drugemu (življenjsko) nevarni.
Med samim terapevtskim procesom kot tudi po zaključku obravnave se vodi evidenca klientov, pri čemer so zaščiteni klientovi osebni podatki in se zagotavlja njihova zaupnost v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS. št., 86/04, 113/2005, 51/2007, 67/07 in 94/07.
O svojem delu s klienti se terapevt lahko pogovarja s svojim supervizorjem (strokovnjakom na višjem nivoju), ki pa je prav tako zavezan k molčečnosti. Klientova identiteta je pri tem zakrita.
Kaj so cilji psihoterapije?
Psihoterapija ponuja priložnost, da se ob pomoči terapevta uspešno odpravi simptome duševnih motenj, čustvenih težav, stisk v medosebnih odnosih, da se spremenijo moteča prepričanja, stališča in vedenjski vzorci ter da se podpira osebnostno rast. Cilj je doseči spremembe, ki človeku omogočijo boljšo izrabo potencialov ter kakovostnejše odnose in življenje nasploh.
Kako zgleda psihoterapevtski proces?
Prvi razgovor je namenjen pogovoru o odločitvi in vzrokih, ki so vas pripeljali do odločitve za psihoterapijo ter o vaših sedanjih in preteklih okoliščinah, ki so pomembne za vašo zaskrbljenost in vprašanja o sebi. Srečanje vam omogoči vpogled v to, kaj lahko od terapije pričakujete, terapevtu pa, da presodi ali ima znanja in spretnosti, ki vam bodo pomagala pri doseganju zastavljenih ciljev. V razgovoru se določi okviren cilj psihoterapije in čas vključenosti vanjo.
Nadaljnja srečanja potekajo enkrat tedensko, v sproščenem okolju. Običajno je, da imate določen termin za več časa v naprej npr. vsak ponedeljek ob 16.30 uri.
Koliko časa traja celoten proces?
Kratkotrajna terapija (10-15 srečanj) je navadno usmerjena v doseganje omejenih ciljev, kot je npr. ublažitev ali obvladovanje simptomov. Učinki bodo vidni v drugačnem vedenju in reakcijah na sprožilne situacije.
Dolgotrajna procesna psihoterapija omogoča globlji učinek, odpravljeni so vzroki težav in dosežena sprememba osebnosti. Traja lahko več mesecev ali let, odvisno od klientovih stisk in pričakovanj.
Klient se ob vključitvi v terapijo ne rabi obvezati za trajanje terapije. Prekine jo lahko kadarkoli želi.
Ali ima psihoterapija lahko neželene učinke?
Načeloma psihoterapija vodi do pozitivnih sprememb, vendar pa se občasno lahko pojavijo tudi neprijetni občutki, kot so žalost, jeza, nemoč, frustriranost, razočaranje, začasno poslabšanje medosebnih odnosov … Prvotni simptomi se lahko za krajši čas celo povrnejo ali postanejo intenzivnejši. Lahko pa jih zamenjajo tudi novi. Pomembno je, da v takih obdobjih klient ne obupa in ne odneha s terapijo, temveč da svoje težave naslovi v seansi. Gre namreč za simptome prehodnega značaja.
Kakšna je razlika med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom?
Psiholog izvaja psihološko diagnostiko in svetovanje, pri čemer uporablja tehnike psihološkega svetovanja. Ne more predpisovati zdravil in ne more opravljati psihoterapije. Psiholog lahko dela v zdravstvu, šolstvu, socialnem zavodu, športni ekipi, v podjetjih,… Obiščemo ga, kadar potrebujemo več informacij o sebi, diagnostično testiranje ali posvet glede določene stiske, težave ali odločitve.
Psihiater je zdravnik s specializacijo iz psihiatrije. Izvaja medicinsko diagnostiko ter zdravljenje duševnih težav in motenj. Za zdravljenje uporablja zdravila in tehnike psihološkega svetovanja. Ne more samostojno izvajati psihoterapevtskega zdravljenja. Dela lahko v zdravstvu ali v zasebni praksi. Obiščemo ga, kadar za zdravljenje duševne motnje potrebujemo zdravila in svetovanje.
Psihoterapevt izvaja psihodinamsko in razvojno diagnostiko ter s pomočjo psihoterapevtskih intervenc zdravi duševne motnje in motnje prilagajanja ter podpira osebnostno rast. Ne more predpisovati zdravil. Obiščemo ga, kadar se odločimo za zdravljenje čustvenih ali psihosomatskih težav, duševnih in osebnostnih motenj s psihoterapevtskimi metodami ali kadar želimo podpreti osebno rast.
KONTAKT
